Kratki lasje
Ko sem se prejšnjo soboto na lovu svežih vitaminov obiskala tržnico, mi je lastnik stojnice (oziroma, bolje rečeno, garaže), stehtal jagode in mandarine, me vprašal, od kod prihajam, nato pa s prstom pokazal proti moji glavi in vprašal: "Fant ali punca?" s tako velikim nasmehom na obrazu, da mu res nisem mogla zameriti.
Ni prvič, da moji kratki lasje povzročajo zmedo v arabskem svetu. V Jordaniji so me lani skoraj spodili ven iz dekliškega stranišča, v avtobusu pa so me prosili, če se lahko presedem k fantom (in me poklicali kar šab, fant), da bi dekle, ki je ravnokar vstopilo, lahko sedela ločeno od predstavnikov nasprotnega spola. Da ne omenjam neštetih neprijetnih obsojajočih (ženskih) pogledov na cesti ...
Sploh straniščni incident je bil zame kar šokanten, saj se mi v Evropi in Rusiji ni nikoli zgodilo, da bi me, kljub kratkim lasem, zamenjali za fanta. No, pa tudi zato, ker se mi je to pripetilo v stranišču šole, ki jo vsak dan obiskujejo tuji študentje vseh možnih narodnosti in navad.
Spraševala sem se, kaj točno je ljudi spravljalo v negotovost. Res je, da si las nisem pokrivala, toda to se od evropske turistke (nalepke, ki mi bi jo lahko dali že s kilometrske razdalje), tudi ne pričakuje. Prišla sem do zaključka, da so k zmedi verjetno pripomogli ravno moji lasje, poleg nošenja dolgih hlač in velikih majic, ki ne izpostavljajo oblin. No, pa še dejstvo, da uporabljam samo eno ličilo (če si sploh zasluži biti v tej kategoriji), labello, medtem ko jordanska dekleta rade namenjajo veliko pozornosti ravno krašenju obraza.
V Kairu opažam bistveno več raznolikosti v primerjavi z jordansko prestolnico, kar se tiče pokrivanja las, obraza, in telesa, kljub temu pa sem v dveh tednih že doživela par incidentov, podobnim tistemu zgoraj v sadni garaži. Na postaji podzemne železnice mi je starejša gospa pomahala, češ, da "moji" vagoni (torej vagoni, ki niso namenjeni izključno ženskam) ustavljajo "tam dol", v trgovini z živili pa je gospa želela prodajalca opozoriti, da ga čakam, pa ni vedela, ali me nasloviti gospod ali gospa. Pa bi si že mislila, da bi kupljene na ženskem oddelku vijolična budna in izrazito rožnate superge že odkljukale dovolj kvadratkov za "ta pravo" kategorijo.
Moji kratki lasje so postali tudi tema pogovora na moji prvi uri arabščine tu v Kairu (da ne bo pomote, temo sem začela sama). "Zakaj si ne daš kakšnega traku, ali pa uhančka, tako da se ve, da si punca ..." mi je predlagala učiteljica. Hja, las za trakove imam (še) premalo, uhanov že nekaj časa ne nosim. Razlogov je več, eden izmed njih je praktičen, čeprav se zdi, da bi jih bilo te dni bolj praktično natakniti nazaj na ušesi.
Priznati pa moram, da so mi ti bolj sveži, kairski incidenti manj prišli do živega. Težko mi je pojasniti, zakaj, ampak je bil odnos ljudi, ki so izrazili svojo negotovost o tem, kdo sem, vseeno drugačen. Vsekakor nisem občutila, da me obsojajo.
Morda štirje meseci oddiha od frizerja malo zmanjšajo tole lasasto zmedo! (Čeprav bi bilo res zanimivo pokukati v ženski salon ...)